Tayshet
Potem, ko smo se dodobra naspali, smo se z Igorjem sprehodili pi Tayshetu. Sprva se zdi, da je to prašna vas, a se kmalu izkaže, da je to prostrano mesto nizkih družinskih hiš in sem pa tja kakšen blok in celo nekaj 3-4 nadstropnih novejših stavb s trgovinami in uradi.

Še ena čudovita tipična sibirska hiška

Ceste so resda bolj makadamske, vendar je do nedavnega skozi Tayshet peljala glavna cesta iz Moskve proti vzhodni Sibiriji. Pred nekaj leti pa so zgradili novo široko kokr avtocesto, ki pelje mimo Taysheta.

Nekoč glavna cesta Moskva Vzhodna Sibirija

Na tržnici prodajajo izdelke iz breze

Medtem, ko smo mi pohajkovali po mestu, je Lena prpravila še eno odlično kosilo z odlično kislo juho in neke vrste ribje/majonezno/jajčno/zelenjavno solato, ta katero smo najprej mislili, da je torta.

Lenina solatna torta

Naš gostitelj Igor je prej delal v šoli kot učitelj domovisnke vzgoje in ruske domače zgodovine, vendar je bila plača slaba in pogoji prav tako. Zelo je načitan, z njim se lahko pogovarjaš o marsičem. Pred časom se je odločil zapustiti učiteljevanje in ko se je ponudila priložnist, se je zaposlil kot prodajalec tehničnega blaga. Tako zelo dobro pozna izdelke Gorenja. In to še ni vse, njegova žena kuha in peče v/na tem štedilniku in v Gorenjevi pečici. 

Ponosni lastnik Gorenje štedilnika

Mi smo njegovi prvi gostje iz Slovenije in preden smo prišli se je dodobra poinformiral od kod prihajamo, tako da kar precej ve o naši majceni deželici.

Po kosilu je sledilo pakiranje in nekaj ruskih in slovenskih pesmi za slovo. Lena je namreč učiteljica glasbe in čudovito poje. Mi pa smo tudi dali vse od sebe, da smo dostojno zapeli nekaj narodnih in celo Zdravljico. 

Slovo na postaji. Še se bomo videli.

Prispel je vlak iz Moskve za Cito.

Vkrcali smo se na vlak in odbrzeli proti Irkutsku.