ponedeljek, 14. julij 2014

14. julij
Včeraj je bila zelooooo pestra nedelja. St. Peterburg se nam je pokazal v vsej svoji lepoti in sijaju.
Že od doma sem rezervirala Free tour- cca dveurni ogled ožjega središča mesta. To možnost sem našla na spletu. Oni so mi tudi posredovali kontakt za vabilno pismo za rusko vizo. Z vodičko Svetlano smo se sestali pred vhodom v Hermitage in se od tam sprehodili do bližnjih znamenitosti.


Sam ogled je brezplačen, na koncu vodiču daš, kolikor meniš, da je njegovo delo in ogled vredno. Tak ogled imamo predviden tudi v Moskvi. Svetlana je v odlični angleščini veliko povedala in pokazala, tako da tovrstni ogled mesta рекомендую (priporočam).
Mladoporočenci se radi pridejo fotografirat pred mestne znamenitosti
Peter veliki je mil mojster stevilnih poklicev

V skupini nas je bilo 12, od tega en slovensko-hrvaški par 😀.
Za razliko od obiska Peterhofa je bilo v St. Peterburgu-mestu videti in slišati precej več tujcev. Na Nevi sta bili včeraj parkirani dve križarki, ki sta precejšnji del teh tujcev pripeljali.
Po vodenem ogledu in odličnem kosilu kosilu na Nevskem prospektu smo se sami odpravili v Hermitage. Ogromna palača z nešteto sobami in sobanami, ki jo je bojda Katarina Velika hotela uživati v samoti. Skozi leta je ta sklop zgradb bil obarvan v različne barve. Zdaj je zelen, tako kot je bil takrat, ko je Carski Rusiji najbolje šlo.

Obiskovalcev je bilo precej, muzej je ogromen, tako da bi bilo itak nemogoče videti vse. Ogledali smo si manjši del razstavljenih stvari in po treh urah odšli, ker se nam je mudilo na balet 💃. No, verjetno tudi brez baleta ne bi prav veliko dlje ostali.
Ob glavnem stopnišču

Ena od nešteto soban

Vrtn ki ni namenjen za javnost

Ena najbolj znanih je zbirka egipčanske kulture

Torej smo odhiteli v hotel, da smo se me tri preoblekle in uredile, ker v samih informacijah Mariinskrga teatra piše, da moraš biti spodobno oblečen. Na pot, kakršno imamo pred sabo itak ne moreš ne vem kakšne toalete vzet s sabo, tako da je nekaj črnega čisto ok. 

Odbezljale smo najprej na podzemno, potem malo peš, na koncu pa smo ujele eno 'maršrutko" in komaj prišle še pravi čas do gledališča. Maršrutka je oblika javnega prevoza. Gre za kombije, ki lahko prepeljejo 9-12 potnikov in ki nimajo natanko začrtane poti, ampak se le-ta sproti določin glede na potrebe potnikov. Je poceni, udobno, dokaj hitro.

Ljudi je bilo pred in v gledališču malo morje in to različnih ras in jezikov, pa tudi stilov. 
Na blagajni smo zamenjale e-potrdila za "prave karte"

Dvorana razprodana, sedeži natlačeni, ampak vseeno se da sedet in gledat.

Bogato okrašen zastor

Predstava pa prava paša za oči. Nisem ne vem kakšen poznavalec baleta, ampak vem, kadar mi je kaj mi je všeč. To mi je bilo in tudi Petri in Mariči je bilo tudi zelooooo všeč. In preostalim v dvorani tudi, ker so kar spontano zaploskali in zavpili bravo, ko je plesalec odskakal nekaj jelenčkov zapored in se je zdelo, da bo kar v zraku ostal. Ne vem, ali je bila to kakšna posebna priložnost ali pa je to običajno. Skratka, predstava je bila več kot všečna in vredna vsakega rublja. 



Nenavadno je bilo le, da ob 10ih zvečer, ko smo šle ven, je bil še vedno beli dan. V načrtu smo sicer imeli, da bi se opolnoči odpeljali z ladjo po Nevi in opazovali dvigovanje mostov, ampak so nam sporočili, da je šofer ladje zbolel in da naša predvidena ladja ne bo izplula, tako da smo se odločili, da gremo kar peš po nabrežju in si ogledamo dvigovanje mostov.
Ena od cerka na poti od Teatra k nabrežju
In smo šli in počakali, da so se okoli polnoči prižgale luči na mostovih in okoli pol dveh ponoči so jih začeli odpirati. Odprti ostanejo do približno pete ure zjutraj, kar pomeni, da je potrebno pazit, da ne ostaneš na nepravem bregu Neve ali kakšnega kanala. Neva ima namreč nekaj svojih rokavov, nekaj pa je kanalov (zato St. Peterburg imenujejo Benetke severa), čez nje pa je zgrajenih veliko mostov. Niso vsi dvižni, ampak tisti na glavnih plovnih poteh so. 
Nenačrtovana romantična podoba enega od mostov

Malo poziranja...

...in še malo poziranja 
In potem veliki trenutek, ko se mostovi drug za drugim odpirajo.
Odpiranje mostov traja slabe pol ure, na Nevi in kanalih pa je ogromno število večjih in manjših ladij z opazovalci
Mostovi so odprti, lako gremo spat. 
Ura je bila dve in metro ni več vozil, zato ni bilo druge, kot pot pod noge. Ampak zdaj smo že skoraj na pamet poznali pot do hotela. Še zadnja nočna fotka pred svitom :
Kazanska cerkev je ponoči zelo lepo osvetljena





Ni komentarjev:

Objavite komentar