13. julij
Včeraj, ko smo se napapcali in vselili v sobo, smo se odpravili do prve znamenite točke, Petrove palače v Peterhofu. Peterhof je mestece, približno 35 km JZ od St. Peterburga, ki ga je nujno obiskati, če se znajdeš v bližini. Samega St. Peterburga si še niti nismo ogledali, ampak to kar smo dislej videli, je precej sivo. Peterhof pa je eno samo zelenje. Tu si je Peter Veliki, potem ko je zgradil St. Peterburg, omislil še palačo z vrtovi in fontanami, ki se kosajo z Versaillesom. Z eno besedo-čudovito.
Do tja smo prišli po svoje, v smislu neumnega kmeta z debelim krompirjem. Naš šofer, ki nas je včeraj pripeljal z letališča do hotela, nam je predlagal, naj najamemo po možnosti njega, da nas tja odpelje in nam malo pove (on sicer dela kot vodnik). Odsvetoval nam je pot iz mesta do Peterhofa s hidrogliserjem, pa tudi turistični avtobus nam je odsvetoval. Vsaka od teh možnosti bi nas stala precej denarja, a nam ne bi bilo udobno. Mi se nismo odločili za nobeno od naštetih možnosti.
Naše bivališče je v neposredni bližini (2 minutki) dveh metro postaj, tako da smo hoteli poskusiti srečo z javnim transportom.
Na metro postaji smo z mojo borno ruščino (le kaj sem delala na tečaju?) uspeli kupiti žetončke in dobiti navodila za pot: tri postaje z metrojem do železniške postaje, tam skočimo na "električko" do Peterhofa, potem bo pa že šlo. In tako je bilo.
Metro je zeloooo globoko pod površino mesta, tako da je spust po tekočih stopnicah kot da bi se spuščal po smučarski skakalnici. Metro postaje so pa itak zgodba zase.
Na tretji postaji smo presedlali iz metroja na "električko", ki nas je čakala. Sicer je bila skoraj prazna, pot je bila pusta, ura za izletek relativno pozna, tako da smo že mislili, da je bila to slaba zamisel. Vožnja do Peterhofa traja 45 minut. Tam pa...cel kup ljudi je čakalo na vlakec za V mesto. Smo res že mislili, da smo prepozni. Malo smo se ozirali in skočili na prvi avtobus mestnega prometa Peterhofa, ki nam je zagotovil, da pelje do fontank. In res je bilo tako. Tam pa...še večji kup ljudi. Bili smo na pravem mestu, nekako uro do predvidene ure, ko ugasnejo fontane. Ravno prav. Sama palača je čudovita, vsa je bela z zlatimi obrobami, strehami, okrasjem... (malo kičasto za današnji okus) 😁
Vrtovi s fontanami pa so dih jemajoči, kjub temu, da je bilo precej obiskovalcev. Zanimivo je, da so turisti 98% rusko govoreči. Ni bilo videti Azijcev, ni bilo slišati mešanice jezikov, ni bilo videti različnih ras.
"Glavne", oz. najbolj znamenite fontane se nahajajo na tisti strani dvorca, ki gleda na morje. To je sklop vodometov, vodnjakov, zlatih kipov, vode, ki se preliva... Vredno igleda. In niso jih ugasnili ob šestih, kot je pisalo. Tudi ko smo ob skoraj pol osmih odhajali, je voda še veselo curljala in se zlivala proti morju. Lepo.
Pot nazaj je bila zrcalna podoba poti proti Peterhofu, ampak zdaj smo zadevo že obvladali in je bilo zato malo lažje.
Še obisk trgovine za nujne žejogasilne zadeve ( пиво балтика) in potem smo se vrnili v hotel, da bi se končno dali v horizontalo in zaspali spanje popotnikov. Ampak noči ni in ni hotelo biti. Še opolnoči je bilo svetlo, kar pa nas ni motilo, da ne bi pocepali ko muhe.
Zdaj pa je pred nami nov sončen dan 😃
O, pa še ni konec... Včeraj sem dobila obvestilo, sms sporocilo, da so odpovedali en del našega leta za nazaj, tako da bomo mogoče morali tudi nazaj z vlakom...
Včeraj, ko smo se napapcali in vselili v sobo, smo se odpravili do prve znamenite točke, Petrove palače v Peterhofu. Peterhof je mestece, približno 35 km JZ od St. Peterburga, ki ga je nujno obiskati, če se znajdeš v bližini. Samega St. Peterburga si še niti nismo ogledali, ampak to kar smo dislej videli, je precej sivo. Peterhof pa je eno samo zelenje. Tu si je Peter Veliki, potem ko je zgradil St. Peterburg, omislil še palačo z vrtovi in fontanami, ki se kosajo z Versaillesom. Z eno besedo-čudovito.
Do tja smo prišli po svoje, v smislu neumnega kmeta z debelim krompirjem. Naš šofer, ki nas je včeraj pripeljal z letališča do hotela, nam je predlagal, naj najamemo po možnosti njega, da nas tja odpelje in nam malo pove (on sicer dela kot vodnik). Odsvetoval nam je pot iz mesta do Peterhofa s hidrogliserjem, pa tudi turistični avtobus nam je odsvetoval. Vsaka od teh možnosti bi nas stala precej denarja, a nam ne bi bilo udobno. Mi se nismo odločili za nobeno od naštetih možnosti.
Naše bivališče je v neposredni bližini (2 minutki) dveh metro postaj, tako da smo hoteli poskusiti srečo z javnim transportom.
 |
| Spust v globino podzemne železnice |
Na metro postaji smo z mojo borno ruščino (le kaj sem delala na tečaju?) uspeli kupiti žetončke in dobiti navodila za pot: tri postaje z metrojem do železniške postaje, tam skočimo na "električko" do Peterhofa, potem bo pa že šlo. In tako je bilo.
Metro je zeloooo globoko pod površino mesta, tako da je spust po tekočih stopnicah kot da bi se spuščal po smučarski skakalnici. Metro postaje so pa itak zgodba zase.
 |
| Primestni električni vlak, tbib "električka' |
Na tretji postaji smo presedlali iz metroja na "električko", ki nas je čakala. Sicer je bila skoraj prazna, pot je bila pusta, ura za izletek relativno pozna, tako da smo že mislili, da je bila to slaba zamisel. Vožnja do Peterhofa traja 45 minut. Tam pa...cel kup ljudi je čakalo na vlakec za V mesto. Smo res že mislili, da smo prepozni. Malo smo se ozirali in skočili na prvi avtobus mestnega prometa Peterhofa, ki nam je zagotovil, da pelje do fontank. In res je bilo tako. Tam pa...še večji kup ljudi. Bili smo na pravem mestu, nekako uro do predvidene ure, ko ugasnejo fontane. Ravno prav. Sama palača je čudovita, vsa je bela z zlatimi obrobami, strehami, okrasjem... (malo kičasto za današnji okus) 😁
Vrtovi s fontanami pa so dih jemajoči, kjub temu, da je bilo precej obiskovalcev. Zanimivo je, da so turisti 98% rusko govoreči. Ni bilo videti Azijcev, ni bilo slišati mešanice jezikov, ni bilo videti različnih ras.
"Glavne", oz. najbolj znamenite fontane se nahajajo na tisti strani dvorca, ki gleda na morje. To je sklop vodometov, vodnjakov, zlatih kipov, vode, ki se preliva... Vredno igleda. In niso jih ugasnili ob šestih, kot je pisalo. Tudi ko smo ob skoraj pol osmih odhajali, je voda še veselo curljala in se zlivala proti morju. Lepo.
Pot nazaj je bila zrcalna podoba poti proti Peterhofu, ampak zdaj smo zadevo že obvladali in je bilo zato malo lažje.
Še obisk trgovine za nujne žejogasilne zadeve ( пиво балтика) in potem smo se vrnili v hotel, da bi se končno dali v horizontalo in zaspali spanje popotnikov. Ampak noči ni in ni hotelo biti. Še opolnoči je bilo svetlo, kar pa nas ni motilo, da ne bi pocepali ko muhe.
Zdaj pa je pred nami nov sončen dan 😃
O, pa še ni konec... Včeraj sem dobila obvestilo, sms sporocilo, da so odpovedali en del našega leta za nazaj, tako da bomo mogoče morali tudi nazaj z vlakom...
Ni komentarjev:
Objavite komentar