23/24/25 julij Irkutsk - Ulaanbaator
Poslovili smo se od novih ptijateljev, ki smo jih srečali v hostlu Transsib v Irkutsku. Thomas, ki je kakšno uro pred našim odhodom prispel v hostel, nam je celo podaril 20.000 mongolskih dnarčkov za popotnico (pozabil jih je razmenjat ob prečkanju meje). Za pot iz Ulaanbaatorja do Irkutska s svojim BMWjem je porabil dva dni.

Naš vlak iz Irkutska do Ulaanbaatarja je bolj "lokalne" narave. Njegova začetna postaja je Irkutsk, tako da je bil ob našem vkrcavanju še prazen. Sicer seveda obstajajo vlaki, ki peljejo od Moskve do UB in še do Pekinga. Naši sprevodnici sta uglajeni gospe približno naših let, obe z hudo manikiranimi nohti. In tudi naš vlakec je v primerjavi s prejšnjimi hudo nobel.

Da vemo od kod in kam

Ena od naših dveh sprevodnic

Zdaj gre za mednarodni vlak, tako da tretjega razreda tu več ni. Imamo svoj kupe in celo kopico Evropejcev za sopotnike v sosednjih kupejih. Velika razlika od prejšnjih etap, ko so bili naši sopotnki sami Rusi. Večina nas gre do Ulaanbaatorja in potem čez kak dan, dva, tri naprej do Pekinga.

Pogled iz zadnjega vagona

Naša soseda Nemca

In še nekaj - precej krajši je. Ustavi se pa na vsaki miniaturni postaji.

Manjše postaje so tudi zelo lepo urejene

Sredi dneva smo prispeli v Naushki, obmejno mesto med Rusijo in Mongolijo. Tu se je pa začela veselica. Vročina je pritiskala, nas pa so izpustili iz vlaka na postajo, medtem ko so vagona nekam odvlekli in ju čez čas pripeljali nazaj. 

Obmejna postaja Naushki

Vagona osamljena čakata na potnike in lokomotivo (pet ur)

V senco našega vagona se je skril domači kuža

Tri do štirikrat so nas iz različnih ruskih služb prišli preverit, malo na postaji, malo na vlaku.

Toliko km od Moskve. Še 7 do mejne črte

Procedura je trajala celo večnost, preden so nam priklopili lokomotivo in nas zategnili do Sukhbaatarja, ki pa se že nahaja v Mongoliji.

Sama vožnja med obema obmejnima mestoma je trajala približno 15 minut.

Rusko-mongolski mejni kamen. Meja je zavarovana z bodečo žico

Prvi stik z Mongolijo

Tam se je procedura ponovila, a ni trajala toliko kot v Naushkem. Uradniki so bili prijazni, vključno s kužatom, ki je ovohal našo prtljago.

Mongolski carinik

Tu so nam spredaj in zadaj priklopili nekaj domačih vagonov in mongolsko lokomotivo in odpeljali smo se proti tokratnemu cilju.

Prvi vtisi o Mongoliji so, da je zelena, razgibana, skorajda brez dreves in da ljudje živijo v hišah, kot smo jih mi vajeni, a tudi v okroglih šotorih, ki smo jih že takoj za mejo videli kar nekaj.

Vas pisanih hišk

Tudi tu so čudovite reke

Jurte v daljavi

Sončni zahod je fantastičen in sončni vzhod prav tako.

Sončni zahod nad Suhbaatarjem

Sončni vzhod in letalo v bližini Ulaanbaatarja

Bila je zgodnja ura, ko smo prispeli v UB.

Slovo od sprevodnice

Tokratni cilj- glavno mesto Mongolije